Moje voščilo - Neža

Evo na, kaj letos sem pogruntala :)

Prazniki mi prouuuuuu težijo,
zaradi dogajanja ne utegnem nč naredt,
da ne omenjam sitnosti z birokracijo,
če imam karkoli za uredt.

Na bankah gužva, v trgovinah vrste
in če kje se najde babja družba,
dobijo na blagajnah takoj počasne prste.

Zmedejo se, ker toliko treba naenkrat je naredt,
raje bi hotele samo kakšno sočno zvedt,
ma kaj čem eni trombi marini jst povedt,
če njenim vprašanjem niti ne utegnem sledt.

Kdo s kom hodi in kdo ima lep stas,
kaj je novega v modi in katera pevka ima lep glas.

In saj je res, da kupila sem nov pas,
ma kaj čem razlagat to na glas,
ali pa koliko denarja imam na banki
in če sem v zmagovalni stranki.

Delaj ženska, ker imaš gužvo,
boš že potem zmenla se s svojo družbo,
nimamo vsi časa brenčat,
saj moramo še kakšno stvar dokončat.

In ko se mi že skor če zmešt,
ker se kvant ne morem rešt,
zgrabi konstruktiven me nemir
in začnem ga zlivat na papir.

Božič je le lažna gesta,
vse več ljudi občuti kaj pomeni hladna cesta,
ob idealnih podobah srečnega družinskega kosila,
me za pravljice kar vsa volja je minila.

Preveč vidim osamljenih, da bi kdo obratno mi nakladal,
preveč od boga pozabljenih, da bi račune mi polagal.
Tudi če statistika v praksi laže,
ravno med prazniki najvišje število samomorov kaže.

Nočem vam veselih dni kvarit s takimi podrobnostmi,
sam ne morem preko tega,
kako vse samo idealno zgleda,
kaj dogaja se pa v resnici,
nihče ne upa povedat po pravici.

Ampak nisem tip, da nadaljevala z zguslanim bi vam voščilom,
vljudnostnimi frazami in klasičnim darilom.

Raje stavke malo predrugačim,
izpete verze malce bolj popačim
in vse skupaj v kuverto stlačim.

Aja in sem prav pozabila na voščilo krasno,
ma itak bi vam moralo bit že jasno,
da čeprav različni so okusi,
ne bi pisala glih vsakmu, ki mi ni po nusi   :)